Avtorica v magistrskem delu obravnava delo s sanjami v skupini kot obliko podpore za večanje posameznikovega samozavedanja. Ugotovitve raziskave temeljijo na spremljanju in raziskovanju enajstih individualnih procesov aktivnega trimesečnega dela s sanjami ter rednih skupinskih srečanj v dveh različnih skupinah.
Teoretični uvod ali kako sanje podpirajo samozavedanje
»Jedro mojega intuitivnega spoznanja je bil nenaden in povsem nepričakovan uvid dejstva, da moje sanje pomenijo mene, moje življenje in moj svet; celotno mojo resničnost proti teoretični tvorbi nekoga drugega, tujega uma in njegovih osebnih razlogov in ciljev« (Jung, 2002, str. 59).
Freud (2001) in Jung (1994, 2002 in 2015) verjameta, da so sanje izraz nezavednih vsebin. Freud (2001) je prepričan, da z ozaveščanjem spodbujajo našo osebnostno rast, hkrati pa nam določene vsebine tudi skrijejo z namenom varovanja pred spoznanji, ki jim še ne bi bili kos. Po njegovem mnenju je glavna funkcija sanj zadovoljevanje želja. Jung (2002) nadgradi njegovo teorijo, ko izpostavi, da je v našem nezavednem še ogromno drugih psihičnih vsebin, ki se prav tako kažejo v naših sanjah. Sanje dojema kot refleksijo ali avtoportret simbolnega in nezavednega položaja sanjača, ki nam na različne načine odgrinjajo zavese in omogočajo vpogled v nezavedno dogajanje. S tem nam pomagajo pri obnavljanju in vzpostavljanju duševnega ravnovesja, ki se ruši, kadar se zaradi zunanjih vplivov oddaljujemo od poti, ki ustrezajo naši individualnosti. Glavno funkcijo sanj je pripisal prav vzpostavljanju ravnovesja in jo poimenoval kompenzacijska funkcija, saj z njo usklajujemo nasprotujoče si dele naše narave.
Coolidge (2006) je opisal Perlsov gestalt pristop, ki sanje razume kot pomagalo do uvida v naše projekcije potlačenih delov jaza. Izpostavlja pomembnost vživljanja v vse aspekte sanj ter interpretacijo preko dialoga z njimi, saj imajo lahko sanje na tak način vlogo uvida v to, kje smo obtičali. Tanja Lamovec (1997) razlaga tovrsten način dela s sanjami in pravi, da pri gestalt pristopu vsak element v sanjah prikazuje del osebnosti, ki mu je v vsakdanjem življenju oteženo izražanje. To so deli osebnosti, ki smo jih odcepili od sebe ter tisti, na katere ne želimo biti pozorni. Namen in naloga sanj je potemtakem integracija odtujenih delov osebnosti, sanjavec pa je tisti, ki jih lahko z vživljanjem vanje poveže v celoto. Sanje so razumljene kot usedline vsakdanjih doživetij ter kot eksistencialna sporočila, ki se nanašajo na trenutno življenjsko situacijo. Podoben pogled na osebnost in sanje opisuje Adler (1999), ko pravi, da je osebnost med sanjanjem ista kot v budnosti, vendar je v sanjah pritisk socialnih zahtev manjši, manj je varovanja in skrivanja, zato se lahko osebnost bolj razkrije. Tudi Jung (2002) je bil mnenja, da smo v sanjah bližje svoji resnični osebnosti, saj v njih nismo obremenjeni z lastnimi in tujimi pričakovanji. Prepričan je bil, da skozi sanje naše notranje dogajanje asimiliramo v budnost, kar zmanjšuje možnost projiciranja naših lastnosti na druge ljudi.
Parker in Parker (1987) verjameta, da nam sanje lahko služijo kot pripomoček za razlago težav v budnem stanju. Po njunih besedah je soočanje s sanjami vznemirljiva pot, na kateri se veliko naučimo o sebi in delovanju naše podzavesti, v kateri se velikokrat skriva jedro najglobljega odnosa do težav, s katerimi se soočamo. Poudarjata, da nas proces socializacije in vključenost v različne družbene sisteme oddaljujeta od samih sebe, saj nas učita zanemarjati številne naravne nagone. Sanje lahko tako predstavljajo naš stik z izgubljenim svetom subjektivnega jaza in nam na ta način lajšajo življenja. Maggie Peters (2000) je podobnega mnenja, ko pravi, da lahko z razčlenjevanjem sanj dobimo enkraten vpogled v naše notranje globine. Sanje nam držijo ogledalo naše osebnosti in odnosov ter nam s tem pomagajo do novega zavedanja in razvijanja spretnosti.
Zgoraj navedeni avtorji verjamejo, da nam sanje lahko pomagajo pri prepoznavanju svojih potreb, čustev ter potlačenih vsebin, ki jih nosimo v nezavednem delu svoje osebnosti. S tem nas lahko napeljujejo na poti v življenju, ki vodijo do samoaktualizacije. Delo s sanjami spodbuja ustvarjalnost, odpira možnosti spoznanj o sebi in opolnomoča posameznike za aktivno udejanjanje sprememb in vodenje svojega življenja. Sanje nas s svojo vsebino lahko zdramijo, postavijo pred izziv, pretresejo, potolažijo, nam vlijejo moči, nam pokažejo, kaj smo skrili in kaj bomo šele odkrili ter nas na tak način spremljajo skozi življenje.
Osrednja področja raziskovanja in raziskovalna vprašanja
Avtorico je zanimalo kakšen pomen udeleženci in udeleženke pripisujejo sanjam, kaj se dogaja v njihovem odnosu do sanj tekom raziskovalnega procesa, na kakšen način jim lahko sanje pomagajo pri samozavedanju ter kako doživljajo vključenost v skupino. Želela je ugotoviti, ali lahko raziskovanje sanj in njihovo povezovanje z budnostjo posameznikom pomagata pri samozavedanju in kako se le to kaže. V ta namen smo v skupinah preizkušali različne načine, s katerimi se lahko približamo sanjam in odkrivamo njihova sporočila.
Raziskovalna vprašanja:
- Kakšen pomen pripisujejo sanjam udeleženke in udeleženci raziskave?
- Kakšne spremembe v odnosu do sanj se dogajajo pri udeleženkah in udeležencih tekom raziskovalnega procesa?
- Ali in na kakšen način udeleženkam in udeležencem sanje pomagajo v procesu vzpostavljanja samozavedanja?
- Kako udeleženke in udeleženci tekom procesa doživljajo podporno skupino in dogajanja v njej?
- Kakšne so značilnosti skupinskega procesa pri obeh skupinah?
Raziskovalni pristop in opis modela dela s sanjami
Magistrsko delo, ki ga avtorica na tem mestu povzema, je pri nas prvo tovrstno na področju povezovanja sanj z budnostjo in raziskovanja njihove podpore pri samozavedanju. Temelji na kvalitativni raziskavi, vključujoč elemente akcijskega raziskovanja in eksperimentalnega raziskovanja. Avtorica je vodila dve podporni skupini, ki imata funkcijo pilotske raziskave novega načina dela s sanjami kot obliki podpore pri krepitvi samozavedanja. Določene vsebine s področja raziskovanja in uporaba različnega nabora tehnik dela s sanjami so bili vnaprej določeni glede na avtoričino teoretično znanje, hkrati pa je bil celoten proces soustvarjen glede na zaznane in izražene potrebe posameznikov in v obeh skupinah. Podporni skupini sta nudili okvir za pripovedovanje življenjskih zgodb in njihovo povezovanje s sanjskimi vsebinami. Avtorica je glede na teoretično predznanje predpostavljala, da ustvarjalnost pomaga pri izražanju delov sebe, ki jih ljudje zaradi različnih razlogov zatremo in kateri bi nam morda tudi pomagali pri razumevanju, sprejemanju samih sebe, razreševanju stisk, razvoju potencialov, širitvi svojih meja in posledično izboljšanju življenja. S tem namenom smo pri delu s sanjami uporabljali ustvarjalne tehnike in se ob tem srečali z interpretacijo pomena določenih sanj v povezavi z našo osebnostjo in življenjem.
Izbira oseb in opis pridobivanja podatkov
V empirični del raziskave je bilo vključenih 11 oseb, od tega 9 ženskega in 2 moškega spola, starih med 21 in 32 let, ki so s članstvom v eni od dveh skupin soustvarjali proces dela s sanjami in ob tem s pisanjem dnevniških zapisov, spremljali individualen proces vezan na odnos do sanj. Vloga skupine je bila v podpiranju in motiviranju posameznikov, da ob uporabi različnih tehnik raziskujejo svoje sanje in jih povezujejo z budnostjo.
Avtorica je podatke črpala pretežno iz individualnih intervjujev, ki smo jih opravili na začetku in na koncu procesa ter vmesne in zaključne evalvacije v obeh skupinah. Dopolnila jih je s poročili srečanj, ki jih je beležila po vsakem srečanju in z dnevniškimi zapisi, ki so jih o svojem budnem življenju in sanjah tri mesece vodili udeleženci in udeleženke raziskave.
Ugotovitve z interpretacijo
Sanje in samozavedanje
»Sanje so ena izmed poti do sebe, ogledalo dogajanja, klofuta, da se prebudim, ko nekaj spregledam in se lažje navigiram, da bi postala boljša različica sebe« (udeleženka).
Ugotovitve kažejo, da se ob aktivnem delu s sanjami spreminja njihova vloga v življenju in posameznikov odnos do njih. Sanje so pri veliki večini udeležencev postale pomembnejši del njihovega življenja, ki jih na različne načine podpira v spoznavanju in sprejemanju sebe. Tekom procesa so prišli do uvidov, ki jih bodo lahko uporabili za kvalitetnejše življenje. Obe skupini sta se izkazali kot prostor deljenja osebnih tem, medsebojne podpore in sprejemanja. Znotraj njih smo pripovedovali svoje zgodbe in ustvarili skupno zgodbo pristnega človeškega srečanja, ki bogati življenja.
Različni avtorji (npr. Adler, Freud, Jung, Parker in Parker, Peters idr.) so ugotavljali in pisali, da sanje nosijo bogastvo v naša življenja in bi bilo škoda, če ne bi črpali iz njihovega vira. Pričujoča raziskava potrjuje vrednost dela s sanjami in raziskovanja njihovih sporočil.
Skupinski proces in individualno raziskovanje sanj ter njihovo povezovanje z budnostjo, sta vsem udeležencem in udeleženkam prinesla uvide v svoje doživljanje in različna nova spoznanja, ki jih lahko uporabljajo v svojem življenju. Ugotovitve kažejo, da delo s sanjami omogoča ozaveščanje številnih podzavestnih vsebin, ki ne da bi se zavedali, vplivajo na naše doživljanje in vedenjske vzorce. Povezovanje sanj in budnosti omogoča, da spoznamo te povezave in v skladu z njimi delujemo.
»Čustva v sanjah so pri meni odigrala veliko vlogo, ker jih nisem razumel, se jih nisem sploh dost zavedal, niti čutil nisem preveč. V sanjah so čustva bolj izražena, to mi je omogočilo ozavestit te občutke tut v budnem življenju« (udeleženec).
Pripravljenost, posvečen čas in volja za samoraziskovanje, so pogoji za delo s sanjskimi vsebinami in raziskovanje njihovih sporočil. Analiza individualnih procesov kaže, da so do globljih uvidov prišli tisti udeleženci in udeleženke, ki so se procesa zelo zavzeto lotili, imeli željo in pripravljenost odkrivati nova spoznanja o sebi, jih reflektirati in razreševati. Kot je omenila ena od udeleženk, je to zahteven in naporen proces, a vreden, saj omogoča oseben razvoj.
»V tem procesu sem kar uživala, je blo pa na trenutke tut težko. Je naporen proces, ampak sem pa res ogromno pridobila. Res se mi zdi ful smiselno in meni je pomagalo« (udeleženka).
Delo v skupini
»Včasih mi je manjkalo motivacije za pisanje sanj in mi je bla skupina ta motivacija, ker sem vedla, da se v četrtek dobimo, da se bom zgubila v svojih sanjah, če jih ne bom pisala. Mi je bla to taka motivacija, ker mi je blo res fajn sem prihajat« (udeleženka).
V pričujoči raziskavi se je potrdila vrednost raziskovanja v skupini, ki je kot način dela socialni pedagogiki poznan, ljub in zaradi svojih pozitivnih učinkov tudi največkrat uporabljen. V obeh skupinah smo uspeli ustvariti prijetno, sprejemajoče in varno vzdušje, zaradi česar smo se lahko poglabljali v intimne teme, ki so pri raziskovanju sporočil iz sanj neizogibne. Skupaj smo se učili, podelili svoje izkušnje in prisluhnili drug drugemu. S svojo pristno, odprto in sprejemajočo prisotnostjo smo ustvarjali prostor, kjer smo vsi čutili podporo sočloveka. Na podlagi navedenega predlagam, naj delo s sanjami, poleg individualnega dela, zajema tudi delo v skupini, saj le to posameznike v individualnem procesu podpre, motivira in bogati na številnih področjih – širjenje socialne mreže, možnost vzpostavljanja kvalitetnih odnosov, ki odpirajo prostor učenja, osebne rasti in razvoja lastnih močnih področij. Zelo pomemben je podporni vidik, ki ga nudi skupina z ugodno klimo in prostor, ki se v njih ustvari za pripovedovanje življenjskih zgodb.
»Ena taka podpora, prav podporna skupina je bla« (udeleženka).
Sanjski dnevnik
Vsi udeleženci in udeleženke so v trimesečnem procesu vodili lastne dnevnike. Vanje so zapisovali zanje pomembne vsebine iz dneva in vso vsebino iz sanj, ki so se je spominjali. Na tak način so vsakodnevno spremljali svoje doživljanje in dogajanje v individualnem procesu. Zapisovanje dnevnika dogajanj je krepilo zavestno življenje, zapisane sanje pa so omogočale povezovanje budnih in sanjskih vsebin. Na sredini procesa so zapisano dopolnjevali še z asociacijami, ki so se jim porajale ob vsebini iz sanj in povezovanju le teh z budnostjo. Izkazalo se je, da je redno zapisovanje dnevnikov povezano z različnimi dejavniki, nosi številne izzive in pozitivne posledice. Po avtoričinem mnenju je najpomembnejša ugotovitev, o kateri so poročali udeleženci in udeleženke, da zapisovanje dnevnikov spodbuja zavestno spremljanje svojega življenja, ki ga danes pogosto slišimo pod izrazom čuječnost. Osvetlilo jim je namreč teme, s katerimi se ukvarjajo v življenju, pomembne odnose in doživljanja, ki se jih pred procesom niso zavedali. Marsikatera nova spoznanja so pridobili iz sanj, posebej tista, ki so jih lahko povezali z doživljanjem vsakdanjega življenja. Izpostavili so tudi pomen prehodov med budnostjo in spanjem. Tisti, ki so uporabljali priporočila priprav na spanje in bujenje, so spoznali, da jim oblikovanje mehkejših, počasnejših prehodov, ki jih opravijo v miru, prinaša olajšanje, bolj kvalitetno spanje in lepši, bolj umirjen vstop v nov dan. Prav tako so si na tak način vzeli več časa zase in lažje kljubovali prehitremu tempu življenja. Čas zase je bil ena od tem, ki se je odpirala tudi v odnosu do raziskovanja sanj. Opazili so, da s tem, ko raziskujejo sanje, skrbijo zase. Delo s sanjami namreč zahteva, da se oseba ustavi, se osredotoči, poglobi in opazuje svoje doživljanje. To omogoča reflektiranje svojega življenja, odnosa do sebe in do drugih ljudi.
»Ugotovila sem, da minutam pred spanjem in po njem ne namenjam zadosti pozornosti. Zjutraj me zbudi budilka in vse kar si mislim je to, zakaj moram vstati in za koliko časa si lahko pripravim dremež. Zadnjih nekaj dni pa si vzamem nekoliko več časa. Pred spanjem razmislim o preteklem dnevu, občutjih, zjutraj pa se kljub budilki skušam sprostiti, ugotoviti kakšna so moja občutja in katerih prizorov se spomnim iz svojih sanj. In res deluje! No, vsaj sama pri sebi občutim napredek« (udeleženka).
Zaključne misli
V današnji družbi prevladuje ločenost med budnim in sanjskim svetom, pri čemer ima budni svet veljavo realnosti, sanjski pa je pogosto spregledan in podcenjen. Ljudje smo celostna bitja in lahko o sebi največ spoznamo, ko to upoštevamo. Avtorica meni, da nam sanje, v kolikor jim z raziskovanjem damo to priložnost, lahko odpirajo številne vidike sebe, ki niso ozaveščeni. Povezovanje sanjskega in budnega življenja nam omogoča samospoznavanje, razumevanje svojih čustev, misli, doživljanj ter namena naših vedenj.
»Sem mu povedala sanje pa mu razložila. Sem rekla, lej, tako kot v sanjah se v bistvu jaz res tut s tabo počutim. Tko reagiram kokr sem reagirala v sanjah. Boš zdaj mogoče lažje razumel al pa vsaj jaz zdaj razumem« (udeleženka).
Ko se posameznik začne zavestno povezovati s seboj, se sprejemati in razumevati samega sebe, s tem ugodno vpliva na odnose in družbo v kateri živi. Proces osebne transformacije mu omogoča stopanje po poti samorealizacije.
Avtorica: Zarja Brumen Žarn
Razširjen povzetek magistrskega dela
Ljubljana, 2016
Dostop do magistrskega dela v celoti: http://pefprints.pef.uni-lj.si/4249/
Ključne besede
sanje, budno življenje, pomen sanjanja, nezavedno, ustvarjalnost, podporna skupina
Literatura
Adler, A. (1999). Smisel življenja: o psihologiji razvoja osebnosti. Ljubljana: Fors, Založba Sophia.
Coolidge, F. L. (2006). Dream Interpretation as a Psychotherapeutic Technique. United Kingdom: Radcliffe Publishing Ltd.
Correia, J. H. R. D. (2014). The Phenomenology of Dreams in the Viewpoints from Freud, from Jung and from Boss, Plus One New Aspect. Universal Journal of Psychology, 2 (5), 167 – 179.
Freud, S. (2001). Interpretacija sanj. Ljubljana: Studia Humanitatis.
Jung, C. G. (1994). Sodobni človek išče dušo. Ljubljana: J. Pergar.
Jung, C. G. (2002). Človek in njegovi simboli. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, d. d.
Jung, C. G. (2011). Spomini, sanje, misli. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Jung, C. G. (2015). Rdeča knjiga: Liber novus. Ljubljana: Beletrina.
Parker, D. in Parker, J. (1987). Sanjanje: pomnenje, razlaga, pridobitve. Ljubljana: Delavska enotnost.