More se pogosto začnejo odvijati, kadar se nam v vsakdanjem življenju kaj zalomi in ker nas dobesedno prebudijo s spanca je njihova naloga, da nas “prebudijo” tudi sicer, tako, da nam pomagajo uvideti kaj gre narobe. Čeprav so strašne bi jih morali vzeti kot darilo.

Mora ima simbolično sporočilo, zato jo moramo vzeti resno. Moraste sanje simbolično prikazujejo nekaj kar se je že zgodilo. Ljudje smo izurjeni, da se umaknemo od bolečih občutkov, ki jih povzročijo težavni dogodki, zato mora služi temu, da ponovno vzpostavimo zdravo povezanost s primernimi občutki, ne glede na to, kako nas vznemirjajo.

V naši podzavesti potlačeni težavni dogodki, čustva, notranji konflikti ustvarjajo velik naboj energije, ki ima moč, da se prebije v zavest, kar lahko doživimo kot moro. Na ta način sami sebe pokličemo na pomoč.

Vse more prinašajo neko sporočilo. More nas navadno tlačijo, da bi nas prebudile iz psihične uspavanosti. V nas divja konflikt, mi pa ne storimo ničesar, da bi ga rešili. Ta konflikt ustvarja velik naboj energije v naši podzavesti, ki nas prebuja. Zelo močno, živahno dogajanje v podzavesti ima namreč moč, da prebije zavest.

Obstajajo posttravmatske in idiopatične (brez posebnega vzroka) nočne more. Na splošno pa idiopatske ne odražajo travm temveč medosebne odnose. To pomeni, da lahko nastanejo, da nas spomnijo na konflikte v medosebnih odnosih, katerih si ne želimo, strahu pred izgubo bližnjih in podobno. Tudi stres in zaskrbljenost zaradi izgube delovnega mesta, neopravljenega izpita ali neuspeha so lahko sprožilci nočnih mor. Te so lahko povezane tudi z jemanjem nekaterih zdravil, še posebej tistih, ki vplivajo na nivo nevrotransmiterjev, kot so antidepresivi, narkotiki ali barbiturati.

Nočne more so zdrave. To so sanje z najvišjo čustveno intenzivnostjo. Nastopijo, če se ne spoprijemamo s težavami vsakdanjega življenja. »Naše nezavedno privablja našo pozornost s stopnjevanjem nočnih mor, vse dokler ne zavihamo rokavov in rešimo svojih težav. Zato lahko rečemo, da so nočne more pravzaprav zdrave,« pravi priznani angleški psiholog Ian Wallace, ki je specializiran za področje sanj. Nočne more so naraven odziv na strah in tesnobo, in čeprav se v tistem trenutku ne počutimo dobro, sproščajo pritisk na našo duševnost, da lahko deluje z manj strahu. Nočne more so poziv k dejanju in nakazujejo, da se bomo morali ukvarjati z nečim, kar v nas ustvarja strah. Lahko so tudi oblika sproščanja teh strahov – odvisno od tega, kako se odzivamo nanje.

Če smo doživeli strašno nočno moro in se trudimo, da bi jo čim prej pozabili, saj je bila hudo travmatična, je povsem verjetno, da se bo ponovila, to pa zato, ker sanjskega gradiva ne uporabljamo za učenje in rast. Nočne more niso znak, da se nam bo zgodilo nekaj slabega. Na drugi strani pa nočne more obstajajo zato, da nas pretresejo – in nas tako spodbudijo k soočanju z vzrokom svojih strahov, k odpravljanju tesnobnosti ali vsaj iskanju dobrega terapevta.

Pogoste nočne more in opisi možnih simbolnih sporočil (razlaga je odvisna predvsem od sanjavca, njegove osebnosti, načina življenja, odnosov v katere je vpet, obdobja v katerem se v življenju nahaja, okolja v katerem živi, njegovih ciljev itn.):

• Pisanje izpitov, testov: nas lahko simbolno spodbuja k samopresoji oz. evalvaciji določenih dogodkov iz vsakdanjega življenja.
• Izgubljanje zob: kaj moramo “prežvečiti”, da bomo lahko bolj kvalitetno živeli? Morda so povezane z obdobjem prehoda – tudi zobe z odraščanjem menjamo.
  • Beg: nas lahko opominja, da bežimo tudi pred sprejemanjem odgovornosti v vsakdanjem življenju.
  • Biti nag na javnem prostoru: lahko se vprašamo “na katerem področju se počutimo še posebej ranljivi?” in “kako lahko poskrbimo za izboljšanje svoje samozavesti?”; “na katerem področju si želimo narediti še kaj več za svoj občutek varnosti?”
  • Zamujanje: nas lahko spodbuja, da se vprašamo; “kaj v življenju zamujamo?” “kam želimo priti?”
  • Zapustitev s strani partnerja: lahko se vprašamo; “koliko se trudim za odnos s partnerjem?”, “kaj se v najinem odnosu dogaja?”, “kaj lahko naredimo, da bolje poskrbimo za odnos?”
  • Varanje s strani partnerja: nas lahko opominja na lastno (ne)zvestobo ali nizko samopodobo na tem področju, lahko se vprašamo; “kaj lahko naredim, da bom bolj zadovoljen s seboj in svojim odnosom do partnerja?”
  • Smrt: lahko premislimo, če se morda poslavljamo od kakšnega dela svoje osebnosti, se osebnostno spreminjamo, smo na prehodu v novo življenjsko obdobje.
  • Ujetost: lahko se vprašamo; “kje v budnem življenju se počutim ujeto?”
  • Sanje o naravnih katastrofah: nam lahko pomagajo sprejeti, da na katerem od življenjskih področij nimamo kontrole.
  • Sanje o poškodbah: lahko se vprašamo; “kje se želim zaščititi, bolje poskrbeti za svojo varnost?”, “koliko in kako izražamo jezo – do sebe, drugih?”
  • Sanje o nekom, ki je že umrl: nam lahko pomenijo povezovanje z njim, morda si sporočamo, da potrebujemo še nekaj časa, da se poslovimo in zaživimo naprej ali pa se vprašamo “katere lastnosti je imela ta oseba in kako lahko te lastnosti povežemo s seboj?” “Sem se morda spremenil_a ravno v lastnostih, ki so nama skupne?”

Večina ljudi ima sanje, ki se ponavljajo. Namen teh sanj je, da nam razkrijejo skrite tesnobe in strahove. Pokažejo nam, kako se ponavljamo ali počenjamo stvari iz navade. Kažejo nam, da se ne zavedamo, kako smo “se znašli” v določenih situacijah, kakšen je njihov učinek in kako smo na videz nemočni, da bi karkoli izboljšali.

Takšne sanje se pogosto ponavljajo v določenih okoliščinah v sanjavčevem budnem življenju, ko so scenariji, ljudje ali dejanja enaki ali podobni. Pogosto se pojavijo noč ali dve za tem, ko smo si nezavedno dovolili, da smo se znova znašli v razmerju ali situaciji, zaradi katerih se nekako “izgubimo” ali se vedemo “zmedeno”.

Če doživljate te sanje, natančno razmislite kaj se vam je dogajalo v dneh pred sanjami. Poskusite potegniti vzporednice s podobnimi dogodki, občutki, odnosi ali pogovori. Ponavljajoče se sanje nakazujejo stresno situacijo, ki jo je potrebno rešiti. Večina ponavljajočih se sanj je povezanih z določenim vidikom sanjavčeve osebnosti, katerega sanjavec še ni povsem sprejel. Tako kot bi gramofonska plošča preskakovala in jo je treba vrteti znova in znova toliko časa, da se zavemo problema.

Ponavljajoče se sanje nas spodbujajo, da se zavemo svojih vedenjskih vzorcev in poiščemo druge, učinkovitejše in primernejše načine vedenja in razmišljanja.

(Povzeto po: Peters, 2000 in Ball, 2014) 

Ustvarjalne so sanje s pomočjo katerih sanjavec lahko odkrije idejo ali znanje, ki ga raziskuje in uresničuje v budnosti. So del procesa iluminacije pri kreativnem procesu, oziroma navdih. Veliko umetnikov in znanstvenikov je svoje najboljše ideje pripisalo sanjam. Rekli so, da so jih “izsanjali” (dreamed them up). Če imamo posebno kompleksen problem ali smo pred pomembno odločitvijo, se lahko odločimo, da stvar prespimo. Pogosto dobimo odgovor, ko se zbudimo, oziroma ga prepoznamo iz sanj. Z njihovo pomočjo lahko naredimo spremembe, tako v osebnem življenju, kot tudi v širši družbi – na primer na področju znanosti ali kulture (povzeto pretežno po: Robbins, 2014).

Nekaj primerov pomembnih ljudi v zgodovini človeštva, ki so s pomočjo ustvarjalnih sanj odkrili znanje, ki so ga uresničili v budnosti: F. A. Kekule je odkril formulo Benzena, K. Gauss je razvil prostornino, D. Mendeleyev je sestavil periodično tabelo kemijskih elementov, N. Bohr je formuliral kvantno teorijo, A. Einstein je razvijal osnovo miselnega eksperimenta in principe relativnosti, R. Descartes je razvil racionalistično teorijo, R. L. Stevenson je spisal pripoved Jekyll in gospod Hyde, Datu Bintung je uvedel senojski obredni ples, S. Dali je z navdihom iz sanj ustvaril številna svoja slikarska dela.

Maja Gostič (2016), v svoji magistrski nalogi navaja: “Freudova spoznanja o egu in nezavednem delu duševnosti, ki skriva potlačene vsebine, so navdušila surrealiste in vpeljala osredotočanje na sanje kot vezivo z nezavednim. Surrealistično slikarstvo je postalo sanjska umetnost, kjer so delovali Salvador Dalí, Max Ernst, Joan Miró in André Masson. Nad to idejo se je navduševal tudi umetnik in fotograf Man Ray, ki je z uporabo specifičnih tehnik dvojne ekspozicije in solarizacije dramatično prikazoval združevanje sanj in realnosti. Iz zgodovine književnosti bi izpostavila filozofsko dramo Življenje je sen, avtorja Pedra Calderóna de la Barce, in fantazijsko pravljico Alica v čudežni deželi, delo pisatelja Lewisa Carrolla. V prvem gre za metaforo kratkosti življenja, ki je izmuzljivo kot sen, v drugem za enkratno doživetje v sanjah, ki ga Alica ne bo pozabila. Tudi na področju glasbe obstaja nešteto skladb, ki povzemajo občutek sanj in ga na svoj način izražajo. Vpetost sanj tako v družboslovno kot naravoslovno sfero življenja nam še pobližje nakazuje njihovo univerzalnost.”

Znano je, da sanje lahko nudijo tudi ustvarjalne ideje, ki nam pomagajo do izvirnih rešitev problemov (Kobal Grum in Musek, 2009 v Gostič, 2016). Najopaznejši dokaz za to je nedvomno ruski znanstvenik Mendelejev, ki je sanjal kemične elemente, razvrščene v sistem po številu atomov v jedru. Njegovo znanje je v sanjah dobilo posebno obliko in tako je nastal Mendelejev periodni sistem elementov, ki je še danes osnova kemiji (Gostič, 2016). 

Salvador Dalí, je bil španski (katalonski) umetnik in eden najpomembnejših slikarjev 20. stoletja. Bil je izurjen risar, najbolj znan po udarnih, bizarnih in čudovitih slikah ter ostalih umetniški delih nadrealistične usmeritve. Njegova najljubša tehnika za pridobivanje novih idej je bila sledeča: na tla je položil pločevinasto ploščo, nato je sedel na stol in držal žlico nad to ploščo ter se namenil k počitku. V trenutku, ko je zaspal mu je žlica spolzela iz roke, padla na ploščo in sprožila glasen zvok. Ob tem zvoku se je zbudil in takoj začel slikati podobe, ki jih je ravno sanjal.

Junga je zanimala skrivnostnost in fluidnost človekove psihe. Zanimala ga je mitologija, antropologija, astrologija, primerjalna religija, sanje, simbolika … Na podlagi svojega širokega zanimanja, je nezavedno razdelil na dva dela, na osebno in kolektivno.

Jung (1972, str. 3) pojasni: ” Globljo plast psihe sem imenoval kolektivno nezavedno, ker ta del ni individualen, temveč univerzalen … Njene vsebine so več ali manj povsod enake in se izražajo enako v vsakem človeku. Z drugimi besedami: ta del je identičen za vse in predstavlja psihični nivo izven-osebnostne narave, ki je prisoten v nas vseh.”

Arhetipske ali “velike sanje” imajo močan čustven naboj in občasno črpajo iz znanja/vedenja, ki presega osebna in družinska doživetja ter zgodovino. Jung jih je opisal kot …”brezmejen zbiralnik zgodovinskih spominov, kolektivni spomin, v katerem je ohranjeno bistvo zgodovine vsega človeštva.”

Arhetipske sanje se navadno pojavijo, ko se znajdemo v življenjsko pomembnih situacijah. Pogostejše so pri otrocih, katerih ego še ni jasno določen. So kot vzorci ali sheme, po katerih se odvija življenje – rojstvo, odraščanje, iskanje partnerja, razmnoževanje, skrb za otroke, zrela leta, starost in smrt. So faze razvoja, stare kot človeštvo in enake za vse ljudi, vendar je osebna izkušnja posamezne faze individualna.

Kadar vsebine iz kolektivno nezavednega področja pridejo v zavest, človeku ne dajo energije kot razrešeni kompleksi, ampak jih čutimo kot tuje, čudne in včasih grozljive. Kažejo se nam na dva načina: kot telesni instinkt, nabit z energijo, ki skrbi predvsem za nadaljevanje vrste in kot arhetipska podoba, katere izraznost najdemo v simbolih. Npr. instinkt po materinstvu je izražen v arhetipski podobi matere z otrokom na prsih, instinkt po zaščiti svoje družine se upodobi v bojevniku, instinkt po ohranitvi zdravja v simbolih ravnovesja.

Arhetipi niso področje religije, ampak subjektivne izkušnje in obstajajo v naši zavesti samo, če jim damo osebno podobo in jih s tem osmislimo. Obstajajo tudi nivoji zavedanja, skozi katera se je izoblikovala arhetipska podoba. Npr. arhetip matere in otroka je tako širok in univerzalen, da ne pomeni kaj dosti, toda ko ga spustimo skozi filter religije prisotne v naši kulturi, nas lahko začenja polniti z zgodbami o Mariji in Jezusu, ki smo jih slišali kot otroci. Gre tudi skozi filter etnične skupine, naroda, razširjene družine in čisto na koncu skozi našo osebno izkušnjo na primer matere in nas. Ker so arhetipi nezavedno arhaičen del človekove psihe, se izražajo v arhaičnem jeziku, to je v simbolih. Zato je zelo pomembno, da smo pozorni na vse podobe, objekte in situacije, ki izzovejo energične reakcije v naši psihi in se z njimi pogovorimo.

To je globinski eksperiment, ki doprinese k razumevanju arhetipske podlage naših življenjskih izkušenj in s tem k bolj zavestnemu ravnanju. Če tega ni, potem lahko ponovimo poetovo spoznanje: “Imeli smo izkušnjo, a nismo dojeli njenega pomena” (Eliot, 1959: 39).

Te sanje nas navdihujejo, navdajo s spoštovanjem in ponižnostjo ter nas opomnijo, kje je naše pravo mesto v vesolju. Lahko so polne zdravilnih sporočil ali osupljivih duhovnih podob, lahko ustvarijo doživetje lepote narave, ki nas povsem prevzame, lahko nam pokažejo zemljo s perspektive, ki je možna le iz vesolja … V takih sanjah lahko letimo kot ptice, plavamo kot ribe, potujemo skozi skale ali se družimo z delfini, s samorogi in zmaji.

Ko poskušamo opisati takšne sanje, lahko sprostijo izjemno ustvarjalnost ali pa nam prinesejo globok notranji mir, če premišljujemo o njihovih podobah.

Alfred Adler v knjigi Smisel življenja opisuje, da so z znanstvenega stališča mnenja o tem, da nekdo sanja preroške sanje nesmiselna, vendar pa razlag starih tradicij ne smemo preprosto kar zavreči, saj bomo morda v njej našli kaj resnice. Če bomo sporočilo videli v pravilnem kontekstu, nam bo ponudilo prav tisti ključ, ki ga iščemo. Namen posameznika je najti v sanjah vodilo za prihodnost in poiskati rešitev za težave.

Jung pravi, da so preroške sanje tiste, v katerih nezavedno izrazi ugotovitev, ki je zavest še ni dojela. Zanje je značilno, da človeku v snu približajo košček prihodnosti, ki se ji približuje, čeprav se možnosti takega razpleta dogodkov v budnosti ne zaveda. Če sanje rišejo neprijetnosti, jih lahko razumemo kot svarilo oziroma opozorilo. Kažejo, kaj neprijetnega se bo komu zgodilo, s čim se bo spoprijemal, če bo še naprej živel tako kot živi, ne da bi se vprašal ali je ta pot tista na kateri želi vztrajati. Nekateri ljudje imajo preroške sanje o velikih naravnih nesrečah, ki se bodo zgodile … Tudi v tem primeru so sanje vse prej kot prijetne, vendar se ne nanašajo nujno na sanjavca, v smislu, da bo on prizadet v naravni katastrofi. Preroške sanje s prijetno vsebino pa so lahko potrditev sanjavcu, da je na pravi življenjski poti.

Maggie Peters preroške sanje razume nekoliko drugače in pravi, da imamo nekateri ljudje morda izjemno dobro razvito intuicijo, ki nam omogoča zaznavo dogodkov izven običajnega časa in prostora. Slutnje, ki se pojavijo v obliki prebliskov, se lahko pojavijo kot strela z jasnega, tudi ko smo budni.

Pamela Ball (2000) pravi, da je težko je dokazati, da so sanje prekognitivne, torej napoved prihodnjih dogodkov, ker nekateri menijo, da je potrebno o sanjah dosledno poročati, najbolje v pisni obliki, pred dogodkom. Po dogodku je vedno prelahko trditi, da smo vnaprej vedeli, da se bo nekaj zgodilo, oziroma sanje prilagodili tako, da ustrezajo dogodku. Šele v zadnjem času prihaja do bolj znanstvenega pristopa do teh stvari. Tu v ospredje stopi kvantitativna analiza. Možno je, da imajo ljudje ene same prekognitivne sanje, zasnovane na spoznanjih o sebi in ljudeh okoli sebe, vendar teh sanj ne opredeljujejo kot prekognitivne. To je tip sanj, v katerih je neko vedenje ali dejanje predstavljeno simbolno, vendar samo sanjavec pozna pomen. Ball navaja sanje o prijateljih, ki naj bi se v kratkem poročila: “V sanjah sem ju videla na otoku, ki je bil razklan po sredini in en del se je potapljal. To se je potrdilo v poznejših letih, ko je prijateljevo podjetje bankrotiralo in sta se razšla. V času, ko se mi je to sanjalo se mi je zdel takšen razplet dogodkov neverjeten, in moja razlaga teh sanj je bila usmerjena bolj v moje strahove in dvome o njuni zvezi. Šele ko sta se dejansko ločila, sem spoznala, da bi lahko te sanje opredelila kot prekognitivne. Če vodite dnevnik sanj, lahko spremljate razvoj osebnih prekognitivnih sanj in sestavite zbirko prepoznavnih simbolov. To so lahko kraji, občutja ali določene osebe v sanjah.”

Marijin evangelij, ki naj bi ga napisal Jakob, Jožefov sin, prikazuje Marijo, njeno mater Ano in sestrično Elizabeto (mater svetega Janeza Krstnika) kot prerokinje in mistične sanjske ženske. Pravijo, da v Marijinih sanjah ni bilo intenzivnosti, značilne za orientalske podobe, vendar je bila kljub temu prepričana o božanskosti svojega sina. Ta evangelij so zgodnji kristjani sprejemali kot pristnega in je v Vzhodnih cerkvah še zdaj priznan, na Zahodu pa so ga v zgodnjem 14. stoletju razglasili za apokrifnega. Zdi se, da se je vera zgodnjih kristjanov pogosto kazala v sanjah mater. Skozi stoletja so nastali zapisi o mnogih materah, ki se jim je sanjalo, da bodo njihovi otroci veliki. Rohes – sveti Tomaž Becket; Sveti Etelvold; Sveta Gudula; Sveti Evtimij; Monika, mati svetega Avguština; Amina, mati preroka Mohameda; Samsonovi materi se je sanjalo, da bo njen sin rešitelj Izraela; Olimpija, mati Aleksandra Velikega, je sanjala, da bo njen sin velik voditelj in bo njegovo cesarstvo zraslo in propadlo. Neronova mati je sanjala, da bo njen sin pošast. Paganinijevo mater je angel v sanjah vprašal, kateri dar želi za svojega sina in rekla je, “da bi bil violinist” (Ball, 2000).

Telepatske so sanje, kjer se sanjavec v mislih poveže z oddaljeno osebo ali krajem. Tako v vsakdanjem življenju in tudi kadar sanjamo, se lahko pojavljajo telepatske povezave med osebami, ki so povezane z isto situacijo ali so si po naravi zelo blizu.

Na primer, če žena vidi rešitev nekaterih problemov v sanjah, kjer sodeluje tudi soprog, mu bo ona po telepatski poti sporočila, kaj naj naredi in on lahko sanja ravno takšno situacijo, v kateri bo videl rešitev problemov. V kolikor bi bila po prebujanju en drugemu sposobna povedati kaj sta sanjala, bi bila oba presenečena, na kako neverjeten način sta povezana, medtem ko spita in sanjata.

V sanjanju lahko pride do neposrednih interakcij med ljudmi – do telepatije in medsebojnih podzavestnih povezav. Očitno občutki simbioze potekajo tudi na avtomatskih sposobnostih medsebojnih povezav. Zanimive so znanstvene analize opazovanih parov in njihovega povezovanja v sanjah in celo sočasnega sanjanja ter medsebojnega komuniciranja. Na primer oseba, ki ima problem in ga v sanjah podoživlja ter išče rešitve pri osebi, ki ji je blizu in za katero verjame, da ji lahko pomaga, se bo z njo povezala tudi v sanjah. To usmerjanje pozornosti lahko izzove pri drugi osebi sanje, v katerih se pojavi situacija, v kateri se nahaja prva oseba, ki je sporočilo poslala. Lahko se zgodi sočasno prebujanje ali pa sočasno sanjanje.

 Telepatske sanje so značilne za osebe, ki so močno povezane – partnerji, sorojenci, mati – otrok, oče – otrok, dobri prijatelji idr.

Tesnobne sanje se najpogosteje pojavijo v času, ko je zelo verjetno, da bi še nekaj časa spali. Svoj potek imajo z naraščanjem napetosti in nujnim koncem, ki nas prebudi. Včasih so neposredno povezane z dolžnostmi prebujajočega se dne.

So sanje v katerih se sanjavec zaveda, da sanja in lahko zavestno spreminja sanjske izkušnje.

Lucidno sanjanje je del mnogih duhovnih tradicij, na primer tibetanske joge in šamanstva, saj predstavlja način spoznavanje svoje biti. Lucidnega sanjanja se lahko naučimo. 20 odstotkov ljudi izkuša lucidne sanje vsak mesec, 50 odstotkov ljudi pa je izkusilo lucidne sanje vsaj enkrat v življenju. Še posebej otroci so zelo vešči lucidnega sanjanja. Ena od razlag, zakaj veliko otrok izkuša lucidne sanje je, da so otroci bolj nagnjeni k nočnim moram, le-te pa aktivirajo možganski center za zavest. Nekateri otroci uporabljajo ta mehanizem, da se prebudijo, drugi pa grozne sanje spremenijo v prijetne. Ko se zavemo, da sanjamo, stimuliramo dorsolateralni prefrontalni korteks, možganski center, ki vlada zavesti o sebi in delovnem spominu. Ta del je ponavadi deaktiviran med REM spanjem – zato si težko zapomnimo, kaj smo sanjali. Pogosteje kot meditiramo, lažje sanjamo lucidno. Meditacija nam omogoča dostop do blaženih stanj zavesti in občutij, ki jih v običajni zavesti ne izkušamo. Pomaga nam pri ostrejšem zavedanju svojega telesa, misli in občutij, pomaga nam zavestno prestopati med različnimi stanji zavesti. Tibetanska joga sanj je oblika lucidnega sanjanja. Je filozofska praksa, ki so jo tibetanski budisti prakticirali že pred tisoč leti.

Cilj budističnih menihov ni zgolj lucidno sanjanje, temveč ezoterična spoznanja. Lucidno sanjanje omogoča sanjavcu ustvarjanje in preoblikovanje v sanjah nastopajočih stvari, ljudi, situacij, celo svetov. Veščine oz. sposobnosti lucidnega sanjanja se lahko naučimo. Psihologi trdijo, da je lucidno sanjanje lahko tudi prav posebna izkušnja, za nekatere celo ena najbolj intenzivnih življenjskih izkušenj. Lucidno sanjanje lahko postane mesto, v katerem svoj prostor in čas najdejo treningi visoko-rizičnih športov, nastop pred milijonsko množico, soočenja z različnimi strahovi, spoznavanje domišlijskih bitij … Je tudi priložnost zanimivega in izzvanega koraka h globljemu zavedanju samih sebe.

Kelly Bulkeley, kalifornijski zdravnik, pravi, da sposobnost lucidnega sanjanja lahko razvijemo prav vsi, priporoča pa jo predvsem osebam, ki trpijo za ponavljajočimi se nočnimi morami. »Preden zaspite se pogovarjajte sami s seboj o sanjah, tako boste ozavestili, da kar se bo v naslednjih urah dogajalo, ne bo resnično. Povejte si, da se boste spominjali vsebine svojih sanj, in da se boste zavedali, da sanjate,« predlaga Bulkeley. S tem ne boste pridobili le sposobnosti, da odženete neprijetne sanje, ampak boste s časom možgane toliko »na trenirali«, da nočnih mor ne boste več imeli.  Lucidne sanje naj bi bile uporabne tudi na drugih področjih, predvsem pri prakticiranju različnih sposobnosti (npr. pri javnem nastopanju), kjer naj bi zmanjšale posameznikovo tesnobnost pred neprijetnim početjem ter povečale samozavest.

Sposobnost lucidnega sanjanja naj bi imela pomembne učinke na mentalno zdravje posameznika. Doll, Gittler in Holzinger (2009, v Gostič 2016) so dokazali, da so se posamezniki, ki so pogosto lucidno sanjali (vsaj enkrat na mesec), pomembno razlikovali od kontrolne skupine na lestvicah mentalnega zdravja, samoaktualizacije in samozavesti. Garfield (1980) navaja, da lucidno sanjanje omogoča posameznikom odločno soočanje z izzivi, kar lahko prenesejo v budno življenje. 

Takoj, ko začnemo razmišljati o ideji spočetja, če se nas res dotakne globoko, ne le na nivoju mentala, začnemo o tem tudi sanjati. S tem se resnično pripravljamo na spočetje in pričnemo generalno psihično čiščenje. Skozi nosečnost ženske sanjajo zelo različne vsebine, če so le dovzetne za sporočila iz sanj.

V 1. trimesečju nosečnosti sanjajo razčiščevanje odnosov iz otroštva, s starši in primarne družine. Lahko sanjajo tudi o razčiščevanju odnosov z bivšimi partnerji in s tem spuščajo stare zaveze, ki  bi jih motile pri temu, da se predajo materinstvu.

V 2. trimesečju sanjanjo povezovanje z otrokom, saj otrok v tem odbobju postane tudi fizično zelo očiten, začne brcati, nosečnica prične čutiti njegovo gibanje. V tem obdobju se v sanjah pojavlja otrok. Ženska lahko začne sanjati o otrokovem značaju, o tem kar si on želi …

V 3. trimesečju mnogo žensk že sanja priprave na porod. Sanje so vedno bolj prvinske, vsebujejo več naravnih elementov, naravnih gibanj; valovanja, potresov, neviht … 3. trimesečje je čas, ko se ženska že pripravlja na porodni trans in jo podzavest pripravlja na to, da se spušča v globino, kjer čas teče počasneje …, kjer se zgodi porod.

Povzeto po  intervjuju z Ano Drevenšek (o sanjah pri zavestnem spočetju)

Pamela Ball (2000) navaja, da matere med nosečnostjo vzpostavijo vez z nerojenim detetom, in lahko v sanjah sprejemajo informacije o njegovi prihodnji usodi. V epu Mahabharata je zapisano, da je Krišnova mati Devali v sanjah slišala napovedi svečenikov in je vedela, da bo njen otrok božanski. Takšne sanje so znane iz vse zgodovine in postavlja se vprašanje, ali niso materine sanje pomembno vplivale na dojenčka tako, da so mu zaradi njih zagotovili ustrezno okolje in izobrazbo, ali pa je bil otrok res božanski in je mati med nosečnostjo prejela to duhovno sporočilo. (Več si lahko preberete v poglavju preroške sanje.)

Še danes se zdi, da lahko ženske med nosečnostjo dobijo subliminalne informacije o svojih otrocih in niso preveč presenečene, če se to potem res zgodi, ali pa imajo zelo presenetljive sanje o njihovi prihodnosti.

Več o sanjah v nosečnosti si lahko preberete:

• Sanje med nosečnostjo
• Razvozlajte svoje sanje med nosečnostjo
• Kaj pomenijo nosečniške sanje?