Dr. William Glasser je svojo psihoterapevtsko metodo Realitetno terapijo začel razvijati v šestdesetih letih 20. stoletja in jo kasneje utemeljil s Teorijo izbire. Teorija izbire razlaga, da si z namenom, da bi zadovoljili vsaj eno od gensko zapisanih potreb (po preživetju, pripadnosti, veljavi, svobodi in zabavi), sami izbiramo prav vse, kar počnemo – vključno z nezadovoljstvom, ki ga občutimo. Drugi nas ne morejo niti osrečiti niti onesrečiti. Vse kar lahko prejmemo ali jim damo je informacija. Vendar pa nas informacija sama po sebi ne more pripraviti do tega, da bi nekaj naredili ali občutili. Sami izbiramo interpretacijo informacij, glede na prepričanja in pričakovanja, ki jih ustvarjamo preko direktnih ali posrednih izkušenj v življenju. S svojimi mislimi in dejanji posredno vplivamo na svoja čustva in dobršen del fiziologije.

Posameznik skozi raziskovanje sanj in povezovanje le-teh z budnostjo ozavešča svoja prepričanja in pričakovanja do sebe in drugih. Možnost ima spreminjati neučinkovita prepričanja ter usklajevati pričakovanja z realnostjo. Teorijo izbire uporabljava pri podpori udeležencev, da skozi povezovanje sanj z budnostjo iščejo potenciale, možnosti in vire moči, ki jih lahko uporabijo v budnem življenju. To udeležencem koristi pri prevzemanju zavestne odgovornosti za uravnavanje svojega življenja, vzpostavljanje kakovostnih odnosov z drugimi ter izbiro učinkovitejših vedenj. Ko spremenimo svoja prepričanja se tudi vedemo drugače. Z drugačnim delovanjem pa vplivamo na vsebino sanj.

Hipnoza (iz grške besede »hipnos« = spanje) je terapevtski pripomoček, ki posamezniku krepi sugestibilnost in koncentracijo. Čeprav je dobila ime po grškemu bogu spanja (Hipnos), hipnotičen trans ni spanje. V hipnozi so možgani človeka v podobno aktivnem stanju kot pri budnem človeku. 

Hipnoza je budno stanje intenzivne relaksacije in koncentracije, pri katerem se zavest oddalji od vsakodnevnih skrbi. V tem sproščenem stanju lahko podzavest kreativno odgovarja na sugestije, kar udeležencu omogoča spreminjanje lastnih neželenih lastnosti, prepričanj ipd.

Posameznik je v stanju globoke hipnoze sproščen podobno kot v stanju spanja. V tem stanju se prepusti vodenju terapevta, s katerim sta postavila jasen cilj in se dogovorila za namen terapije. Ko smo popolnoma sproščeni, dovolimo svojemu podzavestnemu in kreativnemu umu, da ustvarja podobe v katerih lahko najdemo sporočilo in vir moči zase. Hipnoza je kompleksna psihološka metoda, ki se pod vodstvom strokovno usposobljenega terapevta pogosto izkaže za zelo učinkovito pri posameznikovem odkrivanju podzavesti, v kateri so shranjeni vsi spomini, čustva, občutki in zaznave od našega prednatalnega obdobja do sedanjosti. Posamezniku, ki doživlja notranji konflikt koristi, da določeno zaznavo ozavesti, jo pogleda z različnih zornih kotov ter do nje vzpostavi zdrav odnos. Hipnoza je lahko dragocen pripomoček za ozaveščanje podzavestnih vsebin.

Posamezne hipnotske tehnike nam pomagajo k umirjanju, sproščanju in vračanju k sebi ter ozaveščanju vsebin, tudi spominjanju sanj. Z ozaveščanjem podzavestnih spominov in simbolov povezanih s sanjami, udeleženci lažje povežejo podzavest z zavestjo, okrepijo samozavedanje ter prevzemajo zavestno odgovornost za svoje izbire. Mnogi lažje in učinkoviteje spremenijo svoja prepričanja in vedenja, saj preko signalov telesa spoznajo kaj si zares želijo (neodvisno od drugih) ter kakšen smisel jim to predstavlja.

Gestalt terapija je psihoterapevtski pristop, ki sta ga Frederick Perls in njegova žena Laura pričela razvijati v štiridesetih letih 20. stoletja. Največja prelomnica v razumevanju terapije je bila v preusmerjanju pozornosti od analitika – opazovalca k angažiranemu terapevtu, v dialoški odnos med terapevtom in klientom. Gestalt terapija pomaga ozaveščati klientove načine odzivanja na različne življenjske situacije. Terapevt ne dela na spreminjanju vedenja ali simptomov, za katere on ali klient menita, da so neučinkoviti, pač pa jih uporabi kot bistvene elemente v procesu terapije. Samo zavestno prisotni “tukaj in zdaj” smo sposobni prevzeti odgovornost za svoje odzive, dejanja, odločitve in občutiti ter uporabiti čustva za življenjski pogum. Celota (gestalt) posameznikovega obstoja namreč vključuje vpliv in izmenjavo vpliva z vsemi in vsem, kar je v njegovi okolici. Iz gestalt terapije tako vznika tudi okrepljeno sočutje in spoštovanje – do sebe in do drugih.

Skupina deluje po principu “tu in zdaj”, ki je vir, iz katerega črpamo ideje za ozaveščanje vedenj. V vsakem doživetem trenutku je namreč prisotna tako celotna človekova preteklost in izkušnje kot tudi vsa upanja, pričakovanja, sanje, hrepenenja … Čustva, ki jih posameznik doživlja v sanjah razumemo kot pomemben element povezovanja le-teh z vsakdanjim življenjem. Vsak element naših sanj smo mi sami. Vsak element oz. simbol si podrobno ogledamo, prav tako raziščemo odnos med elementi ter odnos sanjavca do vsega kar smo raziskali.

Meditacija zajema raznolik spekter praks in številnih načinov izvajanja. Je vsakršna dejavnost, s katero posameznik načrtno spreminja stanje zavesti, da bi se umiril ali dosegel specifičen cilj. Znano je, da meditacija zmanjšuje stres, anksioznost in depresijo, dviguje zavedanje in širi zavest, vodi do miru, harmonije ter povečuje občutek sproščenosti in čustvene uravnovešenosti. Pripelje nas v stanje zavesti, kjer se lahko slišimo, se povežemo s seboj  in samo smo. V tem stanju lahko pridemo do globljih spoznanj, ki sicer zaradi zaposlenega uma in načina življenja ne pridejo na površje.

Različne meditativne tehnike nam lahko pomagajo tudi pri raziskovanju sanj. Sanje so izraz nezavednega stanja do katerega v vsakdanjem življenju ne dostopamo. V meditaciji pa se povežemo s seboj in tako veliko lažje dostopamo do globljih notranjih virov. V programih raziskovanja sanj se spoznamo z nekaterimi meditativnimi tehnikami in jih uporabimo za to, da se umirimo, sprostimo, se približamo sebi, svojemu sanjskemu svetu, vsebini določenih sanj, jih podoživimo in raziščemo. Poteka lahko tudi v obliki plesa …

Joga nas uči kako biti tukaj in zdaj – v sedanjem trenutku, kjer se ustvarja življenje. Tisočletja stare tehnike, ki jih poznamo pod imenom joga, so se izkazale kot izjemno učinkovita pot k zdravju, sreči in večji duhovni zavesti posameznika ter njegove okolice. Ravno zato, ker človek še nikoli ni živel tako odtujeno, obremenjeno in nezdravo kot danes, takšno pot potrebuje bolj kot kdajkoli prej.

Na programih raziskovanja sanj udeleženci spoznajo nekatere telesne in dihalne vaje ter različne oblike sproščanja, ki jim pomagajo pri vzpostavljanju stika s svojim telesom, izboljšanje psiho-fizičnega počutja ter vzpostavljanje notranjega ravnovesja. Ob sistematični in redni vadbi izven skupine, lahko udeleženci vplivajo na izboljšanje in usklajevanje svojega telesnega, duševnega, družbenega in duhovnega zdravja.